Objavljen je bil dokument o meddružbenem soglasju 2025 FMSI in SICSport o predpisovanju telesne vadbe na kardiološkem področju.

Pred nekaj dnevi je bil objavljen dokument o meddružbenem soglasju Italijanske zveze za športno medicino (FMSI) in Italijanskega društva za športno kardiologijo (SICSport) o predpisovanju telesne vadbe na kardiološkem področju, med strokovnjaki, ki so bili zaprošeni za mnenje, pa je tudi prof. Gianfranco Sinagra, direktor Oddelka za kardiovaskularno medicino ASUGI in Univerze v Trstu.

Dokument sta uskladila prof. Maurizio Carasco in dr. Giampiero Patrizi in posodablja smernice za predpisovanje telesne vadbe na kardiološkem področju. Redna telesna aktivnost je priznana kot primarni, učinkovit, varen in ekonomsko ugoden ukrep pri preprečevanju in zdravljenju bolezni srca in ožilja, ki znatno zmanjša obolevnost, umrljivost in stroške zdravstvenega varstva. Vadba, ki jo predpiše specialist, mora biti prilagojena posamezniku glede na njegov profil tveganja in morebitne pretekle bolezni ter glede na specifične cilje vadbe.

Začetna ocena in razvrstitev tveganja za kardiovaskularne dogodke sta nujna koraka. Kardiopulmonalni test ima osrednjo vlogo, saj omogoča merjenje kardiorespiratorne zmogljivosti, določitev ventilacijskih pragov, natančno opredelitev optimalne intenzivnosti treninga in zagotavljanje prognostičnih podatkov, zlasti pri bolnikih s srčnimi boleznimi. Dokument poudarja potrebo po individualnem pristopu, vendar za vsako klinično stanje – od dejavnikov tveganja do očitnih kardiovaskularnih bolezni – ponuja splošne koristne napotke, v zadnjem delu pa vsebuje praktični tehnični list za pomoč pri predpisovanju.

Pri kardiomiopatijah, na primer, se je strukturirana vadba, če je pravilno predpisana in nadzorovana, izkazala za varno in učinkovito, saj izboljša funkcionalno sposobnost in nadzor nad aritmijami, zmanjša simptome in spodbuja boljšo kakovost življenja. Natančna stratifikacija omogoča prilagajanje intenzivnosti aktivnosti: zmerna pri bolnikih z nizkim tveganjem, blaga pri bolnikih z visokim tveganjem. Znanstveni dokazi potrjujejo koristi aerobnih in krepilnih treningov, v izbranih primerih pa tudi visoko intenzivnih intervalnih treningov.

Prednosti izhajajo iz kardiovaskularnih, presnovnih in protivnetnih prilagoditev, s potencialnimi pozitivnimi učinki tudi na gospodarskem področju. Končni cilj je spodbuditi kulturno spremembo, ki priznava telesno vadbo kot pravi terapevtski ukrep za posameznika, vključen v klinične poteke ter zdravstvene in socialne strategije in politike.