Študija – občutljivost na nikelj (5 % sulfat) v severovzhodni Italiji, 1997–2023: razširjenost, časovni potek in ocena poklicnega tveganja
ASUGI obvešča, da je bila v prestižni mednarodni znanstveni reviji Contact Dermatitis (Wiley) pravkar objavljena multicentrična študija Univerze v Trstu, ki jo je vodil prof. Luca Cegolon (klinično operativne enote za higieno in preventivno medicino ASUGI) in prof. Francesco Larese Filon (klinično operativne enote za medicino dela) o kontaktni alergiji na 5 % nikljev sulfat pri 31.948 pacientih, ki so se med letoma 1997 in 2023 (27 let) v Trivenetu podvrgli testu s kožnimi obliži. Nikelj je najpogostejši vzrok kontaktne alergije, preobčutljivosti, ki se lahko razvije po ponavljajoči in daljši izpostavljenosti kože alergenom.
Leta 1994 je evropska direktiva EU 94/27/ES določila omejitev uporabe niklja v nakitu in drugih potrošniških izdelkih, ki vsebujejo ta kovina in lahko pridejo v stik s človeško kožo.
Čeprav je bilo po sprejetju navedene direktive v Evropi opazno postopno zmanjšanje preobčutljivosti na nikelj, je bil ta učinek opazen predvsem pri mlajših generacijah. Starejše generacije, ki so postale preobčutljive pred začetkom veljavnosti evropske direktive, prispevajo k prevladovanju kontaktne alergije na nikelj na svetovni ravni, ki se zato koncentrira predvsem v starejših starostnih skupinah.
Na globalni ravni je geografska porazdelitev občutljivosti na nikelj neenakomerna in je v sredozemskih državah večja kot v severnoevropskih državah, verjetno zaradi poznejšega in manj strogega izvajanja navedene evropske direktive. Poleg tega se zunaj Evropske unije – v Severni Ameriki in na Japonskem – še naprej beleži višja prevalenca preobčutljivosti na nikelj, ki se v zadnjih letih povečuje, zaradi pomanjkanja omejevalnih predpisov na tem področju.
V študiji Univerze v Trstu je bila prevalenca preobčutljivosti na nikelj v obdobju študije (1997–2023) 26,1 % in je sledila časovnemu trendu postopnega zmanjševanja. Preobčutljivost na nikelj je bila znatno nižja pri moških in je med ženskami kazala obrnjen U-trend glede na leto rojstva, in sicer od 35,70 % pri tistih, rojenih med letoma 1955 in 1964, do 46,24 % pri tistih, rojenih med letoma 1965 –1974, nato pa se je zmanjšala na 41,36 % pri ženskah, rojenih med letoma 1975 in 1984. Obratna U-krivulja pozitivnih reakcij na kožne teste po letu rojstva odraža izpostavljenost in preobčutljivost na nikelj pri ženskah, starih med 20 in 50 let, pred začetkom veljavnosti evropske direktive.
Glede zaposlitve je bila ugotovljena znatno višja prevalenca pozitivnih reakcij na kožni test med trgovci, medtem ko je bila nižja med upokojenci in gospodinjami. Večja prevalenca pozitivnih reakcij na patch test med trgovci bi lahko odražala daljšo izpostavljenost v poklicih, ki vključujejo rokovanje z denarjem, medtem ko bi lahko starostno pogojeno imunsko staranje pojasnilo manjšo prevalenco senzibilizacije med upokojenci in gospodinjami.
