Odpadna hrana in prehranska revščina: nova pot solidarnosti
Danes so v Vidmu predstavili zaključke čezmejnega projekta FOODIS, pobude, ki jo je sofinancirala Evropska unija v okviru programa Interreg Italija-Avstrija 2021–2027 in ki je dve leti vzpostavljala sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino in Koroško na področjih trajnostne prehrane, zmanjševanja izgub in sodelovanja med institucijami, zdravstvenim sistemom, raziskovalnimi ustanovami, podjetji in združenji. Projekt, ki ga je vodila Fundacija Agrifood FVG, je potekal ob aktivni udeležbi partnerjev Logistik Center Austria Süd, Univerza na Dunaju, Univerza v Salzburgu, Insiel in Julijsko-posoško univerzitetno javno ydravstveno podjetje (ASUGI).
Glavni cilj je bil prehrambenim podjetjem in logističnim podjetjem na področju hrane omogočiti dostop do najboljšega strokovnega znanja na obeh straneh meje ter zbrati in kartirati najbolj kvalificirano znanje in izkušnje, da bi podprli prehod kmetijsko-živilskega sektorja k bolj trajnostnim sistemom. Na ta način bodo podjetja na tem območju, ki si prizadevajo za inovativnost svojih izdelkov ali procesov, optimizacijo logistike, izboljšanje okoljske uspešnosti ali internacionalizacijo poslovanja, lahko izkoristila ciljno usmerjeno svetovanje in digitalni katalog priložnosti, zasnovan na njihovih konkretnih potrebah.
V uvodnem nagovoru je nadškof Riccardo Lamba na dan spomina na svetega Luija Scrosoppija, simbol dobrodelnosti, 25 let po njegovi kanonizaciji, izrazil upanje, da »kot je papež navedel v svoji nedavni prvi encikliki, mora biti tehnologija odgovor na potrebe in v službi človeštva. In ta projekt zagotovo spodbuja k nadaljevanju poti v pravo smer«.
V imenu Univerze je Federico Nassivera spomnil, da »učni programi univerze že upoštevajo cilje OZN za leto 2030«, medtem ko je edini upravitelj podjetja Insiel Diego Antonini poudaril, da »tehnologija, začenši z umetno inteligenco, lahko nadomesti pomanjkanje osebja v verigi«. Antonio Poggiana, generalni direktor Asugi, je poudaril, da je FOODIS »projekt, ki temelji na integraciji družbe in gospodarstva, ki sama ne moreta zadovoljiti potreb najbolj ranljivih skupin prebivalstva«. Ivan Poli, vodja veterinarskega oddelka regije, je nato opozoril na potrebo, da morajo tudi »dobrodelne« verige »zagotavljati kakovost, uravnoteženost in varnost živil«.
Kot je pojasnil direktor Agrifood Fjk Pierpaolo Rovere, je uvodna analiza razkrila sodobni gospodarski paradoks: stroge politike proti izgubi hrane v velikih trgovskih verigah in podjetjih sicer zmanjšujejo notranje izgube, vendar hkrati prepolovijo količino in prehransko vrednost presežnih proizvodov, namenjenih za donacije. Ob nenehno naraščajočem povpraševanju po pomoči se tako zabeleži strukturni upad solidarnosti na področju hrane ravno takrat, ko bi bila ta najbolj potrebna. V Furlaniji-Julijski krajini relativna revščina prizadene 5,4 % prebivalstva, kar zajema več kot 83.000 ljudi, v širšem območju, kjer je bilo leta 2025 približno 138.500 državljanov ogroženih z revščino ali socialno izključenostjo. Ta ekonomska revščina se kaže v hudi prehranski prikrajšanosti, ki družine sili, da se zatečejo k poceni, dolgotrajno shranljivim, visoko predelanim živilom. Zdravstvene posledice tega trenda vključujejo povečanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kot sta debelost in diabetes, s posledičnim povečanjem socialnih in zdravstvenih stroškov, ki jih nosi dežela.
Terensko raziskovanje, ki ga je izvedel projekt, je nato pokazalo močno razdrobljenost sistema pomoči, za katerega so značilne nestabilne oskrbe, odsotnost skupnega sledenja uporabnikov in kronični infrastrukturni primanjkljaj, saj številni obrobni centri nimajo hladilnic za shranjevanje svežih izdelkov. K temu se dodaja še informacijska razdrobljenost, ki sega od preprostih Excelovih preglednic do zapletenih lastniških upravljavskih sistemov, ter težka birokratska obremenitev poročanja, ki bremeni prostovoljno osebje z visoko povprečno starostjo, kar povzroča frustracijo in odtujitev.
Da bi premagali te težave, je FOODIS v sodelovanju z regionalnim informacijskim podjetjem Insiel razvil digitalno platformo v oblaku, imenovano FOODIS.BOX, ki optimizira prehransko uravnoteženost živilskih paketov glede na profil in posebne potrebe prejemnikov. Hkrati so bili pripravljeni trije tehnični priročniki, med katerimi so prehranska navodila in integrirani priročnik o varnosti hrane, ki poenoti postopke samokontrole. To orodje jasno opredeljuje vloge in razmejuje pravne odgovornosti med nadzornimi organi in združenji, s čimer končno zagotavlja pravno zaščito prostovoljcem in premaguje negotovost, ki jo povzročajo strahovi pred birokratskimi napakami.
Da bi utrdili te rezultate, končno poročilo opredeljuje natančen načrt za srednje- in dolgoročne strukturne ukrepe na regionalnem območju. Smernice predvidevajo vzpostavitev centralizirane logistike za prevzem presežkov svežega sadja in zelenjave po vzoru odličnega Kmetijsko-živilskega centra v Parmi ter sklenitev sporazumov z lokalnimi industrijami in kmetijskimi gospodarstvi za načrtovanje proizvodnje, namenjene solidarnosti po omejenih cenah ali po proizvodnih stroških. Predvsem pa je nujno sprejeti enotno upravljanje: le z opustitvijo osamljenih ukrepov posameznih združenj in z ustvarjanjem kritične mase bo mogoče skleniti sistemske sporazume, s čimer se bo preprečila razpršenost javnih ali zasebnih sredstev ter zagotovila pomoč v hrani, ki bo učinkovita, trajnostna in resnično dostojna.
Projekt FOODIS predvideva drugi zaključni dogodek, osredotočen na čezmejno mreženje, ki bo potekal v petek, 12. junija, od 14. ure dalje, prav tako v univerzitetni knjižnici, med katerim bo uradno predstavljena mreža strokovnjakov, podjetjem pa bodo predstavljene kompetence, ki so na voljo na italijansko-avstrijskem obmejnem območju, in sicer prek predstavitvene seje, namenjene izbranim organizacijam, ter prek zaključnega dela srečanj, namenjenih spodbujanju stikov in operativnega sodelovanja za strateške regionalne verige.
