Srčni zastoj na Padričah: veriga preživetja je delovala. V Trstu so predstavili zgodbo o vzornem reševanju
V nedeljo, 14. junija, je v sedežu Državne gorske in jamarske reševalne službe (CNSAS) v Trstu potekalo javno srečanje z naslovom »Popolna sinergija: ko veriga preživetja deluje«, ki je bilo organizirano z namenom ozaveščanja prebivalstva o pomembnosti zgodnjega prepoznavanja srčnega zastoja, takojšnjega začetka postopkov kardiopulmonalnega oživljanja (KPO) in uporabe polavtomatskega defibrilatorja (AED).
Dogodek je bil navdihnjen z resničnim dogodkom, ki se je zgodil 23. maja na Padričah, ko je Roberta Contenta med vrnitvijo s kolesarskega izleta doletel nenaden srčni zastoj. Zahvaljujoč pripravljenosti prisotnih, pravočasni aktivaciji sistema za nujne primere in učinkovitemu usklajevanju med vsemi udeleženci v zdravstvenem odzivu je bilo mogoče doseči popolno nevrološko okrevanje.
Po neposrednih pričevanjih glavnih akterjev je občinstvo lahko ponovno doživelo vse faze nujnega primera: od prepoznavanja srčnega zastoja do takojšnjega začetka oživljalnih ukrepov, od zgodnje defibrilacije do posredovanja teritorialnega sistema za nujne primere 118, vse do specialističnega bolnišničnega zdravljenja in nadaljnjega okrevanja.
Sodelovali so Roberto Contento, glavni akter dogodka; Marco Zagar, upokojeni gasilec in prvi reševalec, ki je prepoznal srčni zastoj in začel z oživljanjem; Andrea D’Osualdo, diplomirani zdravstvenik iz deželnega operativnega centera za izredne zdravstvene razmere (SORES) FJK, ki je obravnaval klic v sili; Lorenzo Slama, vodja postaje Državne gorske in jamarske reševalne službe
CNSAS v Trstu in prvi reševalec, ki je posredoval na kraju dogodka; Davide Caggegi, zdravnik E-Enostavne oddelčne enote za teritorialne nujne primere ASUGI; ter Giulia Grilli, zdravnica Kompleksne enote za kardiologijo ASUGI.
Med srečanjem je bilo poudarjeno, da je preživetje pri srčnem zastoju zunaj bolnišnice odvisno od zaporedja hitrih, ustreznih in popolnoma usklajenih ukrepov: od prepoznavanja nujnega primera s strani prič do klicanja enotne številke za nujne primere 112, od navodil pred prihodom reševalcev, ki jih poda operativni center, do uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED), vse do posredovanja prve pomoči, strokovnjakov za nujne primere na terenu in specializiranih bolnišničnih ustanov.
Posebna pozornost je bila namenjena odločilni vlogi državljanov. Regionalni podatki, predstavljeni med konferenco, namreč potrjujejo, da je zgodnja kardiopulmonalna oživitev, ki jo izvedejo prisotni, eden najpomembnejših dejavnikov za povečanje verjetnosti preživetja in zagotovitev boljšega nevrološkega okrevanja pri osebah, prizadetih zaradi srčnega zastoja.
Pobuda je bila tudi pomembna priložnost za spodbujanje razširjanja tečajev za temeljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja (BLSD) in kulture zgodnje defibrilacije, pri čemer je bilo poudarjeno, da lahko danes polavtomatski defibrilator uporablja tudi osebje, ki ni zdravstveno usposobljeno, in da lahko vsak državljan postane aktivni del verige preživetja.
Sporočilo, ki je iz srečanja močno izstopalo, so delili vsi govorniki: preživetje ni rezultat dejanja posameznika, temveč plod sodelovanja med državljani, reševalci, operaterji v operativnih centrih, zdravstvenim osebjem in bolnišničnimi ustanovami.
Kot je bilo poudarjeno ob zaključku dogodka:
»Sreča je določila, kje in kdaj. Pripravljenost sistema je določila izid.«
