Ko preslepimo um: stare in nove zasvojenosti
Zasvojenosti spreminjajo svojo podobo: ob tradicionalnih oblikah, povezanih z uživanjem psihoaktivnih snovi, se pojavljajo nove vedenjske zasvojenosti. Leta 2025 je Služba za zasvojenosti zdravstvenega podjetja ASUGI na območju Tržaške in Goriške obravnavala 4.426 oseb. Ta tema bo v središču 80. Tržaških zdravniških dnevov, ki bodo potekali 21. novembra 2026 v veliki predavalnici »Rita Levi Montalcini« v bolnišnici Katinara v Trstu, od 8.15 do 13.15.
Pojav zasvojenosti se nenehno spreminja in danes zajema težave, ki daleč presegajo tradicionalno uživanje substanc. Ob odvisnosti od prepovedanih drog in alkoholizmu se namreč uveljavljajo nove oblike vedenjskih zasvojenosti, povezane z igrami na srečo, uporabo interneta in družbenih omrežij, nakupovanjem, hrano, spolnostjo ter čustvenimi odnosi. Gre za različna vedenja, ki pa imajo skupne mehanizme – lahko vplivajo na možganske poti nagrajevanja in povzročijo hudo poslabšanje osebnega, družinskega in družbenega življenja.
To bo osrednja tema 80. Tržaških zdravniških dnevov, ki jih organizira Tržaško zdravniško združenje, z naslovom »Ko preslepimo um: stare in nove zasvojenosti«. Dogodek predstavlja pomembno priložnost za strokovno izpopolnjevanje in izmenjavo mnenj med zdravstvenimi delavci o razvoju zasvojenosti ter novih izzivih, ki jih te prinašajo zdravstvenemu sistemu.
Pojav danes zadeva vse bolj raznolike skupine prebivalstva. Osebe, pri katerih se razvije zasvojenost, ne ustrezajo nujno tradicionalni podobi uživalca substanc: lahko so povsem vključene v družinsko, delovno in družbeno okolje ter svoje ogroženosti ne prepoznajo pravočasno. Gre za prikrito skupino, kar otežuje zgodnje prepoznavanje potreb in dostop do služb za zdravljenje.
Podatki Službe za zasvojenosti podjetja ASUGI potrjujejo razsežnost tega pojava na tem območju. V letu 2025 je bilo na Tržaškem in Goriškem obravnavanih skupno 4.426 oseb: 40 mladoletnikov, starih od 15 do 17 let, 348 mladih med 18. in 24. letom ter 4.037 oseb, starih 25 let ali več. Te številke kažejo, da težave, povezane z zasvojenostjo, prežemajo vsa življenjska obdobja ter zahtevajo prilagojene odzive glede na starost in individualne potrebe.
Še posebej pomenljiva je sprememba pri prvih vključitvah v obravnavo glede na primarno substanco. Med letoma 2015 in 2025 se je število novih oseb, ki so poiskale pomoč zaradi kokaina, povečalo s 26 na 73, kar pomeni 180,8-odstotno rast, medtem ko se je število novih vključitev zaradi heroina zmanjšalo z 99 na 38, kar predstavlja 61,6-odstotni upad.
Ta preobrazba ne pomeni zgolj prehoda z ene substance na drugo, temveč odraža spremembo v povpraševanju po zdravljenju. Medtem ko heroin ostaja pomemben delež pri osebah, ki so že vključene v obravnavo (tudi zaradi dolgotrajnosti terapevtskih programov), kokain pridobiva vse večjo težo med osebami, ki se na novo obračajo na strokovne službe. Težave, povezane z njegovo uporabo, se lahko kažejo v različnih kliničnih in vedenjskih slikah, včasih pa jih spremljajo psihološke, odnosne in delovne stiske, tudi če ni očitne socialne izključenosti.
Dodaten zaplet predstavljajo tako imenovane dvojne diagnoze, za katere je značilna sočasna prisotnost motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi in duševne motnje. Takšna stanja zahtevajo poglobljeno oceno in celostno obravnavo ob sodelovanju Službe za zasvojenosti in Službe za duševno zdravje, zlasti ob sočasni uporabi več substanc ter kompleksnih zdravstvenih in socialnih potrebah.
Posebno pozornost je treba nameniti mladostnikom in mladim, pri katerih so ključni preventiva, zgodnje prepoznavanje tveganih vedenj in vključevanje družin. Slednje predstavljajo nepogrešljiv vir podpore v procesu zdravljenja, hkrati pa same potrebujejo posluh, usmerjanje in pomoč v sodelovanju s šolami ter drugimi lokalnimi akterji.
Izziv za zdravstveni sistem je dvojen: zagotoviti neprekinjeno oskrbo osebam z dolgotrajnimi zasvojenostmi ter hkrati razviti nove in učinkovitejše načine za zgodnje prepoznavanje novonastalih oblik zasvojenosti. Na tej poti je bistveno okrepiti sodelovanje med družinsko medicino, Službami za zasvojenosti, Službo za duševno zdravje, bolnišnicami in območno mrežo ter vzpostaviti skupne poti celostne obravnave.
Enako pomemben je prispevek tretjega sektorja, društev in prostovoljstva pri spodbujanju preventive, odpravljanju stigme in krepitvi socialne vključenosti. Večja dostopnost storitev namreč pomeni tudi doseči ljudi, ki zaradi pomanjkljivega zavedanja ali strahu pred obsojanjem sami ne poiščejo pomoči.
- Tržaški zdravniški dnevi želijo ponuditi priložnost za poglobitev znanja o znanstvenih novostih na področju tradicionalnih in vedenjskih zasvojenosti ter hkrati spodbuditi razpravo in izmenjavo izkušenj med zdravstvenimi delavci. V razpravo bodo dejavno vključeni tudi udeleženci, v skladu z uveljavljeno tradicijo dogodkov Tržaškega zdravniškega združenja.
Cilj je spodbuditi večjo povezanost med družinsko medicino in specialistično dejavnostjo ter razviti mrežne modele in skupne poti, ki bodo omogočili pravočasno prepoznavanje znakov tveganja ter zagotovili usklajene, prilagojene oblike zdravljenja, ki bodo čim bližje potrebam ljudi.