Od virtualne realnosti do aktivne sobe: novi čezmejni protokoli za rehabilitacijo po možganski kapi

V Trstu so bili predstavljeni rezultati čezmejnega kliničnega raziskovalnega projekta X-BRAIN.net – Mreža za čezmejno sodelovanje za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi z inovativnimi tehnologijami, ki ga financira program Interreg Italia–Slovenija s skupnim proračunom 750 tisoč evrov.

Projekt, ki ga je koordiniral Oddelek za medicinske, kirurške in zdravstvene vede Univerze v Trstu, so se udeležili Znanstveno-raziskovalni center Koper, Nevrološka klinika Bolnišnice Katinara Julijsko-posoško univerzitetno javno zdravstveno podjetje (ASUGI) in Nevrološka enota Splošne bolnišnice Izola.

Cilj projekta je izboljšati učinkovitost rehabilitacije po možganski kapi, kar je ključni izziv za sodobno zdravstvo, in sicer z uvedbo ciljnega protokola, ki ga od prvih dni dopolnjuje uporaba inovativnih tehnologij. »Multimodalni pristop – pojasnjuje profesor Gianni Biolo z Univerze v Trstu, koordinator projekta – je združil prehransko integracijo, kognitivno usposabljanje z uporabo virtualne realnosti in predhabilitacijske aktivnosti, da se zagotovi ohranjanje mišične mase in moči ter modulira procese reorganizacije centralnega živčnega sistema, ki so značilni za imobilnost, s čimer se spodbuja hitrejše okrevanje po koncu obdobja neaktivnosti«.

Eksperimentalna faza je bila izvedena na zdravih prostovoljcih, s povprečno starostjo 68 let, ki so deset dni ležali na postelji. „Z vidika prehrane,“ nadaljuje Biolo, „smo posredovali s povečanjem vnosa beljakovin, in sicer z 0,8 na 1,4 grama na kilogram telesne teže na dan, ter uvedli dnevni vnos 3,5 grama aminokisline levcina, ki zagotavlja ohranjanje mišične mase.“

„V immersivnih in multisenzoričnih okoljih – pojasnjuje dr. Luka Šlosar iz Znanstvenega raziskovalnega centra Koper – so prostovoljci opravili mentalno vadbo, ki je ohranila pretok nevromuskularnih informacij in modulirala procese reorganizacije centralnega živčnega sistema. Na ta način je bilo mogoče spodbuditi ohranjanje mišične moči in pospešiti čas okrevanja.“

„Kapi so eden glavnih vzrokov invalidnosti na svetovni ravni,“ poudarja profesor Paolo Manganotti, direktor Nevrološke klinike v bolnišnici Katinara, „njihove posledice pa močno vplivajo na vsakdanje življenje. Za obnovitev okvarjenih funkcij in izboljšanje kakovosti življenja je ključnega pomena, da se že v prvih dneh začne z usmerjenimi rehabilitacijskimi programi. Zahvaljujoč projektu smo lahko uredili aktivno sobo, ki je v celoti namenjena akutni fazi in opremljena z napravami za virtualno resničnost, ki omogočajo varne, spodbudne in prilagojene vaje. Poglobljen in interaktiven vidik povečuje motivacijo in vztrajnost pacientov, kar je ključnega pomena za uspešno okrevanje.

Projekt se je zaključil z javno predstavitvijo, ki je potekala na sedežu univerze v ulici Filzi 14, Narodni Dom slovenske skupnosti v Trstu.