Študija o ravni živega srebra pri delavcih in ribičih v maranski in gradeški laguni
V mednarodni znanstveni reviji Environments je bila pravkar objavljena študija, ki so jo izvedli prof. Luca Cegolon (klinično operativna enota za higieno in preventivno medicino ASUGI), raziskovalna skupina MercuRILab Univerze v Trstu (prof. Stefano Covelli in dr. Elisa Petranich), klinično operativna enota za medicino dela ASUGI (prof. Francesca Larese Filon, dr. Donatella Sansone in dr. Emilia Patriarca) ter prof. Giuseppe Mastrangelo (Univerza v Padovi). Raziskava je nadgradila podatke nedavne poizvedbe (objavljene v reviji Science of the Total Environment) z vključitvijo meritev živega srebra v laseh približno 80 delavcev iz Porto Nogara, ki niso zaposleni v proizvodnih dejavnostih, kjer bi bili izpostavljeni živemu srebru.
Maranska in gradeška laguna sta bili z ministrskim odlokom št. 468/2001 opredeljeni kot območje nacionalnega pomena (SIN). Razlog je bila večstoletna onesnaženost z živim srebrom v obliki cinobra, ki ga je prinašala reka Soča – ta namreč odmaka rudarsko območje Idrije v Sloveniji, ki je za španskim Almadenom drugo največje naravno nahajališče živega srebra na svetu. Onesnaženje je bilo prisotno tudi v anorganski obliki zaradi nenadzorovanih industrijskih izpustov.
Z ministrskim odlokom št. 81 z dne 31. marca 2017 se je poimenovanje območja SIN »Maranska in gradeška laguna« spremenilo v »Caffaro di Torviscosa«, hkrati pa so se njegove kopenske meje zmanjšale na zgolj 208 hektarjev.
Študija je potrdila prvotne domneve raziskovalcev: delavci iz Porto Nogara, ki so vsi lokalni prebivalci, so imeli mediano koncentracije živega srebra v laseh 1,31 mg/kg. To je vmesna vrednost med koncentracijami pri ribičih (2,56 mg/kg) in delavcih v povezanih dejavnostih ribištva (2,32 mg/kg) v Maranu Lagunare ter prebivalcih Dolomitov (0,58 mg/kg).
Te razlike je mogoče pripisati različni stopnji uživanja lokalnih rib, kar se je z analizo las udeležencev raziskave izkazalo za glavni dejavnik ravni živega srebra v telesu. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) za splošno prebivalstvo priporoča vrednosti do 2 mg/kg, medtem ko so nekateri ribiči in delavci v Maranu Lagunare presegali vrednost 10 mg/kg.
Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) priporoča opustitev uporabe amalgamskih zalivk pri osebah z že obstoječimi nevrološkimi motnjami. Prav tako bi moralo biti zmerno uživanje rib z območij z dokazano onesnaženostjo, saj so te glavni vir izpostavljenosti živemu srebru, kar ima lahko dolgoročne nevrotoksične učinke na odrasle in otroke v razvoju.
Čeprav so dejavnosti nekdanjega podjetja SNIA Viscosa leta 2008 preoblikovali in so se rudarska dela v Idrijileta 1995 ustavila, je živo srebro v sedimentih maranske in gradeške lagune zaradi preteklih industrijskih in rudarskih obremenitev še vedno prisotno. Zato je ključno nadaljevati spremljanje ravni te kovine v različnih vzorcih (sedimentih, vodi, ribah in pticah). Prednostni izziv za znanost pa ostaja iskanje strategij za zmanjšanje prehoda živega srebra iz sedimentov v prehranjevalno verigo, denimo z uporabo izboljševalcev tal (biooglje), nanomaterialov ali grafena.