Študija o pojavnosti COVID-19 med pandemijo pri 2.314 zaposlenih v občini Trst

Tveganje za COVID-19 se dejansko poveča v vsakem delovnem okolju, za katerega so značilni socialni stiki.

Vzorec tržaške občine so sestavljali predvsem upravni uslužbenci (48,5 %), vzgojitelji v vrtcih (33 %), tehnično osebje (9,9 %) in lokalni policisti (8,5 %). Do konca študije je bilo 55 % (N = 1272) zaposlenih cepljenih z vsaj tremi odmerki cepiva COVID-19, 19,7 % (N = 457) pa jih je ostalo necepljenih.

V celotnem obdobju študije (od 1. marca 2020 do 31. januarja 2023) je bilo 1444 (62,4 %) zaposlenih vsaj enkrat pozitivnih na SARS-CoV-2, 18,1 % (N = 262) pa vsaj dvakrat.

Le 20 delavcev je zaradi resnosti bolezni potrebovalo bolnišnično obravnavo, ostalih 99,9 % okužb s SARS-CoV-2 pa uvrščajo kot blage ali zmerne. En delavec, ki je bil predhodno imuniziran s trojnim odmerkom, je umrl.

Do konca študijskega obdobja (31. januarja 2023) je bilo od začetka pandemije po vsej državi prijavljenih skupno 25.458.763 primerov COVID-19.

Velika večina primarnih okužb (69,3 %) se je pojavila v valu Omicron (1. december 2021-31. januar 2023), obdobje v katerem so se vrstile tudi ponovne okužbe.

Tveganje za primarno okužbo s COVID-19 se je v celotnem obdobju raziskave bistveno povečalo pri zaposlenih, starih od 40 do 49 let, pri ženskem spolu in (v prvih valovih pandemije) v bistvenih kategorijah delovnih mest, kot so lokalni policisti in učitelji v vrtcih.

V celotnem obdobju študije je bilo tveganje primarnih okužb bistveno manjše pri delavcih, cepljenih s tremi ali štirimi odmerki cepiva, pri čemer je bila učinkovitost cepljenja 58 % oziroma 70 %. Zaščitni učinek cepljenja pred primarnimi okužbami je bil potrjen v različnih pandemskih valovih, pri čemer je bila učinkovitost cepljenja 75 % z enim odmerkom in 99 % z dvema odmerkoma med valom alfa, učinkovitost se je nekoliko zmanjšala na 59 % in 70 % pri valu delta. Med valom Omicron se je tveganje primarnih okužb s SARS-CoV-2 znatno zmanjšalo s tremi ali štirimi odmerki cepiva, pri čemer je bila učinkovitost cepiva 58 % oziroma 91 %. Poleg tega se je tveganje za ponovno okužbo s COVID-19 v celotnem obdobju študije zmanjšalo z enim, dvema, tremi ali štirimi odmerki cepiva, pri čemer je bila učinkovitost cepiva proti ponovni okužbi 53 %, 58 %, 68 % in 86 %.

Pri heterolognem cepivu s tretjim odmerkom (prva dva odmerka s cepivom Astrazeneca in ojačevalni odmerek s cepivom Pfizer ali Moderna) v primerjavi s homolognim (trije odmerki cepiva m-RNA, Pfizer ali Moderna) ni bilo pomembnih razlik v učinkovitosti cepiva, tako pri primarnih okužbah kot pri ponovnih okužbah.

Zaključimo lahko, da je bila verjetnost primarnih okužb s COVID-19 večja med vzgojiteljicami v vrtcih in lokalnimi policisti v celotnem obdobju študije, zlasti v zgodnjih fazah pandemije, ko so bile prekinjene nebistvene delovne dejavnosti in je potekalo tudi delo na daljavo.

Tveganje za primarne okužbe in ponovne okužbe se je zmanjšalo z večanjem odmerkov cepiva COVID-19, ne glede na val pandemije.

Ta študija je po eni strani potrdila zaščitni učinek cepljenja proti simptomatskim okužbam s COVID-19, po drugi strani pa je poudarila ne le pomen stalnih poživitvenih odmerkov za ohranjanje humoralne imunosti skozi čas, temveč tudi pomen posodobljenih formulacij cepiva za preprečevanje in nadzor širjenja zelo spremenljivega virusa. Poleg tega je zaščitni učinek prvih dveh odmerkov pred ponovno okužbo potrdil učinkovitost hibridne imunosti v času Omicron.