Umetna inteligenca in telezdravjea

James Collins, raziskovalec na inštitutu MIT v Bostonu, je z uporabo  umetne inteligence t.i. “deep learning” in metode zbiranja podatkov system biology, odkril novo vrsto antibiotikov, ki učinkovito delujejo proti bakteriji Staphylococcus Aureus, ki je odporna antibiotiku meticilin, saj spada med bakterije vrste MRSA, ki samo v ZDA vsako leto povzroča več kot 10.000 smrti. Rezultate so predstavili na znanstvenem srečanju PneumoTrieste 2024, katerega geslo so besede profesorja Umberto Veronesi “Kjer potekajo raziskave je boljša zdravstvena oskrba”. Srečanje, katerega se je udeležilo 600 strokovnjakov s celega sveta, je organiziral oddelek Pnevmologije podjetja ASUGI, pod vodstvom professorja Marco Confalonieri.

James Collins, počaščen leta 2023 z nagrado Clarivate (nekakšna predhodnica Nobelove nagrade), je izjavil »nova metoda, ki temelji na umetni inteigenci, potrebuje veliko predhodnih podatkov o bakterijah, o novih možnih spojinah za zdravila ter o vseh celičnih mehanizmih in mehanizmih obrambe človeškega organizma. Na ta način lahko zelo hitro oceni katere molekule so bolj ustrezne za zdravljenje proti določenemu mikrobu brez da bi ob tem poškodovale »dobrih« mikrobov, ki so del našega organizma, naprimer na naši koži in v črevesju.«

Profesor Umberto Meduri iz Memfisa je pojasnil številne lastnosti učinkovitega „hormona-zdravila“, to je hormon (in tudi znano zdravilo), ki ga proizvaja naše telo in deluje na vse celice (razen rdečih krvničk) ter usklajuje odziv telesa na stres. Molekule, kot je kortizon, lahko skupaj z vitamini v ustreznih parafizioloških odmerkih posnemajo tisto, kar človeški organizem sam naredi v primeru negativnega stresnega držljaja, ki povzroči škodo; pomagajo pri obnovi celic ter pri vzpostavitvi normalnega stanja na čim bolj naraven in fiziološki način, ne pa kot zdravila, ki posegajo v biološke mehanizme.

Na zanimivem seminarju, ki ga je vodila zdravnica Gianna Zamaro, vodja deželne direkcije za zdravje Furlanije Julijske krajine, so razpravljali o novih idejah in izkušnjah pri povezovanju bolnišnične in ozemljske oskrbe kroničnih bolnikov, saj najbolj razširjene bolezni dihal, bronhialna astma in KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), močno vplivajo na zdravje državljanov, zlasti starejših in bolnih za več bolezni (pogosto je kombinacija bolezni pljuča+srce+ledvice+diabetes). Potrdili so , da je telezdravje možna rešitev za zdravnike in na splošno za zdravstveni sistem, saj olajša usklajeno oskrbo na domu najbolj krhkim bolnikom.

Čeprav COVID-19 ni več v središču pozornosti, je na srečanju bilo govora tudi o nalezljivih boleznih. Zdravnik Giovanni Battista Migliori, sodelavec za obvladovanje tuberkuloze

Svetovne Zdravstvene Organizacije meni, da »Italija potrebuje poseben program za tuberkulozo, saj moramo upoštevati močan pritok iz držav z visoko pojavnostjo tuberkuloze zaradi revščine: nacionalni program za tuberkulozo, s pristojno odgovorno osebo in reprezentativnim odborom, bi se soočal z nujnimi primeri in izvajal program strateškega načrta usklajeno z deželnimi zdravstvenimi službami in bi na tak način lahko ciljali na popolno preprečitev tuberkoloze v Italiji do leta 2030“.

Na simpoziju o pljučni endoskopiji ali bronhoskopiji je profesor Pietro Valdastri, zaposlen na univerzi v Leeds-u v Veliki Britaniji, opisal napredek robotske, elektromagnetno vodene endoskopije. Opisal je aparat, ki omogoča da bronhoskopije vodijo roboti ali umetna inteligenca s tem da se poslužuje tanjkih vodil, ki ne povzročajo nelagodja pacientom in hkrati omogočajo biopsije ali lazersko zdravljenje v težko dosegljivih perifernih točkah pljuč. Valdastri je poudaril, da »je zaenkrat pripravljena le robotska kolonoskopija, ki je neboleča in se zato ne poslužuje anestezije. Z pripravo opreme za robotsko vodene pljučne preiskave bo potrebno od 3 do 5 let.«

Ob zaključku konference PneumoTrieste 2024 je koordinator Marco Confalonieri poudaril »raziskave v medicini niso razkošje, temveč nuja za zdravstveni sistem, ki se lahko le tako izboljša in najde rešitve. Vendar pa se soočamo z različnimi izzivi: zagotavljanje gospodarskih virov za financiranje raziskav kljub ekonomskim težavam in birokratskim oviram, ter reševanje zapletenih etičnih vprašanj. Ti izzivi predstavljajo priložnosti za inovacije in napredek v medicinski znanosti, izboljšanje oskrbe bolnikov ter razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih metod, ki lahko korenito spremenijo zdravstveno prakso. Hitra rast tehnologije in dostopnost podatkov ponuja tudi priložnosti za sodelovanje med raziskovalci in zdravniki, da bi z raziskavami vse bolj udejanjili pristop personalizirane medicine, ki bi bistveno izboljšala zdravstvene rezultate.«

Srečanje PneumoTrieste je pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, Asugija, Italijanskega združenja za pnevmologijo in številnih združenj, ki delujejo v korist te pomembne medicinsko-znanstvene panoge (Acsi, Amar FVG, Lam Italia, Alfa 1-AT, Amip, Aipo).