Preverjanje pogojev za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja gospe M.O.

Znano je, da je to druga ocena pogojev za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga opravljajo tehnični organi zdravstvenega podjetja, saj je bil izid prve ocene, ki so opravili lani (2023), negativen, in je torej zanikal osebi M.O. dostop do končanja življenja v kolikor bolnik ni odvisen od aparatov za vzdrževanje vitalnih funkcij.

Multidisciplinarna tehnična komisija za preverjanje pogojev podjetja ASUGI (s soglasjem Odbora za etiko v klinični praksi, kateremu je bil primer predložen) je potrdila rezultat prejšnjega preverjanja in meni, da kljub poslabšanju zdravstvenega stanja o katerem poroča bolnik, vsekakor ga ne more opredeliti med paciente za katere so nujno potrebni postopki za vzdrževanje življenja.

Komisija je primer preučevala in ocenila na podlagi strogega metodološkega pristopa, pri čemer je izhajala iz napotkov Ustavnega sodišča (z znanimi odločbami št. 207/2018, 242/2019 in 135/2024) in sodnih precedensov, ki so v zadnjih letih pomagali določiti mejne pogoje (to so postopki zdravljenja, ki so nujno potrebni za vzdrževanje življenja), ki kljub vse večjemu povpraševanju še danes nimajo normativne reference.

Ocena Komisije odraža zlasti stališče, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo z odredbo št. 135/2024 (in predhodnim večinskim mnenjem Nacionalnega odbora za bioetiko), ki pojasnjuje, da je odvisnost od negovalcev predpogoj za dostop do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja samo ko negovalec opravlja tudi nujno potrebno zdravljenje (brez katerega bi bolnik umrl v relativno kratkem času). Brez obveznih zdravstvenih postopkov za vzdrževanje življenja, sama odvisnost od negovalca ni ustrezen predpogoj za dostop do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

SSD Comunicazione, URP, Relazioni esterne, Ufficio stampa/ss