Dokazi o vztrajni okužbi s SARS-COV-2 v daljšem časovnem obdobju pri bolnikih, ki so navidezno preboleli Covid-19.

Študija, ki jo je koordiniral Mauro Giacca, profesor molekularne biologije na Univerzi v Trstu, direktor Šole za kardiovaskularno medicino King's College London in vodja skupine laboratorija za molekularno medicino ICGEB, je izkoristila dolgoletne izkušnje Rossane Bussani z Inštituta za patološko anatomijo ASUGI in profesorice patološke anatomije na Univerzi v Trstu pri obdukciji bolnikov, ki so umrli v tržaški bolnišnici. Skupina raziskovalcev, v kateri sta tudi Chiara Collesi, predavateljica molekularne biologije na Univerzi v Trstu, in Serena Zacchigna, predavateljica molekularne biologije na Univerzi v Trstu in vodja skupine laboratorija za kardiovaskularno biologijo na ICGEB, je analizirala pljučno tkivo posebne kategorije bolnikov, in sicer tistih, ki so bili na videz negativni na virus, vendar se je njihovo klinično stanje postopoma slabšalo, dokler niso umrli s simptomi, ki so se povsem ujemali s simptomi akutne okužbe s SARS-CoV-2. V skupini analiziranih bolnikov so kljub ponavljajoči se negativnosti na virus do 300 zaporednih dni odkrili dokaze o žariščni ali razširjeni intersticijski pljučnici, ki jo je v polovici primerov spremljala obsežna fibrotična zamenjava.

Številni patološko pomembni vidiki so bili popolnoma nepričakovani: kljub očitni virološki remisiji se je izkazalo, da je pljučna patologija zelo podobna tisti, ki jo opazimo pri osebah z akutno okužbo, s pogostimi citološkimi nepravilnostmi, sincicijami in prisotnostjo dismorfnih značilnosti v bronhialnem hrustancu. Drugi vidik, ki je morda še bolj zaskrbljujoč, je povezan z odsotnostjo virusnih sledi v respiratornem epiteliju (skladno z negativnostjo molekularnega testa), medtem ko so protein Spike in virusni nukleokapsidni protein, ki sta bistvena za okužbo oziroma razmnoževanje virusa, odkrili v bronhialnem hrustancu in parabronhialnem žleznem epiteliju. Hrustančni okraj se pojavi kot "zatočišče", zaradi česar virusa ni mogoče prepoznati z nobeno od trenutno razpoložljivih metod.

Ti rezultati skupaj kažejo, da lahko okužba z virusom SARS-CoV-2 traja bistveno dlje, kot kažejo negativni rezultati testov PCR, z jasnimi znaki okužbe v določenih vrstah celic v pljučih. Kakšno vlogo ima ta latentna dolgotrajna okužba pri klinični sliki tako imenovanega "sindroma dolgega COVID", je treba še raziskati.

Študija objavljena v reviji Journal of Pathology, 18. januar 2023

Trajna okužba s SARS-CoV-2 pri bolnikih, ki so bili navidezno ozdravljeni od COVID-19

Rossana Bussani1†, Lorena Zentilin2, Ricardo Correa2, Andrea Colliva1,2, Furio Silvestri1, Serena Zacchigna1,2, Chiara Collesi1,2† in Mauro Giacca1,2,3*†

1 Department of Medical, Surgical and Health Sciences, University of Trieste, Trieste, Italy;

2 International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology (ICGEB), Trieste, Italy;

3 School of Cardiovascular Medicine & Sciences, King’s College London, British Heart Foundation Centre of Research Excellence, London, UK

†These authors contributed equally as senior authors.

Rossana Bussani, profesorica patološke anatomije, Univerza v Trstu

Chiara Collesi, profesorica molekularne biologije, Univerza v Trstu

Serena Zacchigna, profesorica molekularne biologije na Univerzi v Trstu in vodja skupine ICGEB

Mauro Giacca, profesor molekularne biologije na Univerzi v Trstu, direktor Šole za kardiovaskularno medicino King's Collegea v Londonu in vodja skupine ICGEB