Rehabilitacija po možganski kapi, nov italijansko-slovenski projekt pod vodstvom Univerze v Trstu

X-BRAIN.net, dvoletni projekt Interreg Italija-Slovenija, ki ga vodi Univerza v Trstu z Oddelkom za medicinske, kirurške in zdravstvene vede (DSM), se je uradno začel izvajati.

Projekt, katerega polni naslov se glasi "Mreža za čezmejno sodelovanje z namenom rehabilitacije bolnikov po možganski kapi z inovativnimi tehnologijami", koordinira profesor Gianni Biolo, profesor interne medicine na UniTS in Direktor Medicinske Klinike ASUGI, pomaga pa mu dr. Filippo Di Girolamo (DSM), računa pa na sodelovanje treh projektnih partnerjev: Raziskovalnega središča Koper - ZRS (prof. Rado Pišot), Oddelka za nevrologijo Splošne bolnišnice Izola (dr. Radivoj Nardin in dr. Bojan Roic) in Nevrološke klinike bolnišnice Cattinara ASUGI (prof. Paolo Manganotti).

Pridružena partnerja v projektu sta tudi slovensko Ministrstvo za zdravje in Centralni direktorat za zdravje, socialno politiko in invalidnost Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki poudarjata pomen sodelovanja med institucijami na obmejnih območjih na dvojezičnem ozemlju.

Projekt X-BRAIN.net obravnava skupno prednostno zdravstveno nalogo na čezmejnih območjih, vključenih v projekt: rehabilitacijo po možganski kapi. Po akutni fazi, ki je izključno nevrološkega pomena, sledi različno dolga faza rehabilitacije, ki vključuje multidisciplinarne spretnosti, namenjene motoričnemu in kognitivnemu okrevanju. 

Trenutno je za upravljanje faze rehabilitacije po možganski kapi namenjenih približno 15 % sprejemljivih zmogljivosti teritorialnih zdravstvenih ustanov. Zgodnji začetek učinkovitega programa rehabilitacije po možganski kapi je ključnega pomena za povečanje možnosti popolnega okrevanja bolnika in za zmanjšanje pritiska na zdravstvene ustanove.

"Cilj projekta X-BRAIN.net," pojasnjuje profesor Gianni Biolo, glavni raziskovalec študije, "je izvajanje, izboljšanje in izmenjava dvojezičnih protokolov motorične in nevrokognitivne rehabilitacije, razvitih v prejšnjem projektu evropskega teritorialnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ter oblikovanje nove rešitve za rehabilitacijske storitve na čezmejnem območju. Inovativni protokoli in nove tehnologije bodo uvedeni v bolnišnicah na zadevnem območju".

Natančneje, program predvideva eksperimentalno študijo ležalne dobe pri zdravih osebah iste starostne skupine, v kateri se najpogosteje pojavlja možganska kap. V tej študiji bodo ugotovljene negativne motorične, presnovne in nevrokognitivne posledice telesne nedejavnosti, kar bo omogočilo razvoj najučinkovitejših in ciljno usmerjenih terapij za telesno, prehransko in možgansko vadbo, da bi te spremembe postale reverzibilne.   

"Rezultati," nadaljuje Biolo, "bodo uporabljeni za razvoj in vzpostavitev tako imenovanih aktivnih sob na nevroloških oddelkih bolnišnic v Trstu in Izoli, opremljenih z najsodobnejšimi tehnologijami za zgodnjo motorično in nevrokognitivno rehabilitacijo bolnikov z možgansko kapjo takoj po klinični stabilizaciji.

Partnerja iz obeh držav si bosta skupaj prizadevala za optimizacijo in homogenizacijo zdravstvenega varstva na dvojezičnih območjih z ukrepi, ki vključujejo predhodno eksperimentalno študijo in poznejšo uporabo rezultatov pri bolnikih na obeh vključenih geografskih območjih.

Uvodni sestanek, ki pomeni začetek projekta, je potekal v bolnišnici Cattinara v Trstu. Ob tej priložnosti so bili opredeljeni cilji, vloge in odgovornosti partnerjev.

Univerza v Trstu bo poleg koordinacije celotnega projekta odgovorna zlasti za eksperimentalne študije o privlačnosti in opredelitev najboljših terapevtskih posegov za preprečevanje negativnih motoričnih in presnovnih posledic. Rezultati študije bodo poleg neposrednega vpliva na bolnike po možganski kapi v fazi rehabilitacije dali napotke splošnemu prebivalstvu za preprečevanje negativnih telesnih, presnovnih in kognitivnih posledic pretirano sedečega načina življenja.