Onesnaženost z živim srebrom v Tržaškem zalivu: objavljena pilotna študija UniTS in ASUGI na laseh prebivalcev
martedì 8 novembre 2022
Koncentracija živega srebra v laseh prebivalcev Tržaškega zaliva je pod mejnimi vrednostmi, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija: odkrite sledi so povezane s količino rib, zaužitih v prehrani, in so v skladu s podatki, ki so jih zabeležili na drugih obalnih območjih v Italiji in po svetu.
To so rezultati pilotne študije, ki jo je v reviji Environmental Science Pollution Research International pravkar objavila Klinična operativna enota za medicino dela v sodelovanju z ASUGI in laboratorijem Mercurylab z Oddelka za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu.
Cilj je bil oceniti kronično izpostavljenost živemu srebru pri prebivalstvu na območju, ki je bilo v preteklosti izpostavljeno tveganju.
Tržaški zaliv je namreč obalno območje Sredozemskega morja, ki je najbolj onesnaženo z živim srebrom zaradi izpustov v reko Soča, ki že več kot 500 let odvaja vodo iz rudnika cinobra v idrijskem rudarskem revirju (zahodna Slovenija). V študiji Univerze v Trstu, ki so jo izvedli Luca Cegolon, Francesca Larese in Elisa Papassissa (Klinični oddelek za medicino dela) ob podpori Stefana Covellija, Elise Petranich, Elana Pavonija, Federica Floreanija (Oddelek za matematiko in geoznanosti) in Nicolòja Baraga (Oddelek za znanosti o življenju), so preučevali koncentracijo živega srebra v vzorcih las, odvzetih 301 osebam (119 moških in 182 žensk), ki so bile zaposlene septembra 2021. Vsak prostovoljec je "daroval" približno 100 mg las, poleg tega pa je moral izpolniti vprašalnik o sociodemografskih podatkih in načinu življenja.
Povprečna ugotovljena koncentracija živega srebra je bila 1,63 mg/kg, kar je nekoliko nad mejno vrednostjo 1,0 mg/kg, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča za nosečnice in otroke, vendar precej pod mejno vrednostjo toksičnosti za ljudi (NOAEL), ki znaša 10 mg/kg. Vendar pa je 55,6 % anketirancev imelo v laseh koncentracijo živega srebra večjo od 1 mg/kg, 22,9 % večjo od 2 mg/kg, dve osebi pa sta presegli 10 mg/kg.
Glavni dejavnik tveganja, povezan s kopičenjem kovine, je količina tedensko zaužitih rib. Zlasti raven živega srebra v laseh je bistveno višja pri uživanju rakov/školjk, medtem ko je pri zamrznjenih ribah nižja. Na te rezultate vpliva tudi dejstvo, da je bil na obalah Furlanije - Julijske krajine prepovedan ribolov velikih rib (kot je tuna): ti plenilci običajno kopičijo večje količine živega srebra kot manjše ribe. Čeprav okoljska izpostavljenost obalnih prebivalcev FJK živemu srebru ni kritična, je še vedno priporočljivo, da nosečnice omejijo uživanje lokalnih rib na en obrok na teden. Tuna in ribe iz drugih morij se lahko uživajo bolj svobodno.